Brez dvoma drvimo v družbo tveganja brez primere. Tveganje še nikoli ni predstavljajo tolikšne globalne ogroženosti kot jo predstavlja sedaj, ko o tveganju govorimo s prizvokom možnega samouničenja življenja na zemlji.
Veliko je leporečenja kaj vse bomo storili do leta 2050, a za razliko od finančne ali korona krize, je podnebna kriza nekaj, kar bo na določeni točki brez povratka, ko bodo sprememembe okolja takšne, da jih ne bomo mogli več vrniti v prvotno stanje.
Kako bomo vrnili led na Arktiko, ko bo na določeni točki ostala poleti brez? Kako bomo ohladili oceane in povrnili v njih življenje? Lani je bilo uničenih več kot 100. 000 kvadratnih kilometrov brazilskega amazonskega pragozda. Zmotno je misliti, ah saj to je pa nekje daleč stran od nas. Globalno segrevanje občutimo vsi. Poplave, potresi, orkanske nevihte, suše,...
Zelo hitro izgubljamo rodovitno prst, populacije tako med sesalci kot žuželkami padajo povsod. Obstajajo izračuni, da izgubimo na globalni ravni 8% žuželk letno. Izumrtje čebele je izredno resna grožnja človeštvu. Kljub temu, da je težava izumrtja popolnoma rešljiva, še vedno ni prišla na vrhove seznamov resnih problemov družbenih tveganj.
Zdaj, ko smo dosegli neko stopnjo razvoja se lahko resno vprašamo ali bo ta civilizacija čez sto let še obstajala na taki ravni kot sedaj.
Zdaj še imamo čas za ukrepanje, smo v ključnih letih, da kaj korenito spremenimo.
Če vsak od nas opusti mišljenje, kaj bom pa jaz en sam proti sedmim miljardam in začnemo pri sebi s spremembami, nas bo sčasoma vedno več. Vsak posameznik lahko vpliva na trajnostno in aktivno mobilnost, odgovoren odnos pri izbiri in nakupu hrane ter varčevanju z energijo.
Brez dvoma drvimo v družbo tveganja brez primere. Tveganje še nikoli ni predstavljajo tolikšne globalne ogroženosti kot jo predstavlja sedaj, ko o tveganju govorimo s prizvokom možnega samouničenja življenja na zemlji.
Veliko je leporečenja kaj vse bomo storili do leta 2050, a za razliko od finančne ali korona krize, je podnebna kriza nekaj, kar bo na določeni točki brez povratka, ko bodo sprememembe okolja takšne, da jih ne bomo mogli več vrniti v prvotno stanje.
Kako bomo vrnili led na Arktiko, ko bo na določeni točki ostala poleti brez? Kako bomo ohladili oceane in povrnili v njih življenje? Lani je bilo uničenih več kot 100. 000 kvadratnih kilometrov brazilskega amazonskega pragozda. Zmotno je misliti, ah saj to je pa nekje daleč stran od nas. Globalno segrevanje občutimo vsi. Poplave, potresi, orkanske nevihte, suše,...
Zelo hitro izgubljamo rodovitno prst, populacije tako med sesalci kot žuželkami padajo povsod. Obstajajo izračuni, da izgubimo na globalni ravni 8% žuželk letno. Izumrtje čebele je izredno resna grožnja človeštvu. Kljub temu, da je težava izumrtja popolnoma rešljiva, še vedno ni prišla na vrhove seznamov resnih problemov družbenih tveganj.
Zdaj, ko smo dosegli neko stopnjo razvoja se lahko resno vprašamo ali bo ta civilizacija čez sto let še obstajala na taki ravni kot sedaj.
Weizmannov inštitut v Izraelu je naredil izračun, da je v korona letu 2020 skupna antropogena masa, torej masa vsega kar proizvedemo ljudje, presegla celotno planetarno bio maso (Vir:https://wis-wander.weizmann.ac.il/environment/mass-human-made-materials-now-equals-planet%E2%80%99s-biomass).
Zdaj še imamo čas za ukrepanje, smo v ključnih letih, da kaj korenito spremenimo.
Če vsak od nas opusti mišljenje, kaj bom pa jaz en sam proti sedmim miljardam in začnemo pri sebi s spremembami, nas bo sčasoma vedno več. Vsak posameznik lahko vpliva na trajnostno in aktivno mobilnost, odgovoren odnos pri izbiri in nakupu hrane ter varčevanju z energijo.