Če pogledam na globalizacijo s strani “neizobraženega” potrošnika, kateremu edini cilj je kupiti poceni, veliko in lepo, je globalizacija odlična. Nikoli prej ni bilo te možnosti. Kupovati skoraj zastonj.
Če se kot potrošnik zavemo, da za to ceno stoji izkoriščanje delovne sile, onesnaževanje okolja (od tovarn, ki se v Aziji in Afriki še ne rabijo ukvarjati z onasneževanjem okolja, transpot od točka A do točke B), vsega onesnaževanja zaradi zavržene obleke, se dobra plat globalizacije tukaj kar zaključi.
Dobra stvar je tudi možnost delovanja na svetovnem trgu. Vse, kar rabimo, je tam. Tehnologija, ki je globaizacijo naredila še toliko bolj zanimivo, zavedanje neskončnih možnosti uspeha. Samo pravi produkt, pravo znanje in začetni kapital, da se to lahko greš.
Slaba stran globalizacije za podjetja je konkurenca, zaradi katere propade veliko podjetij, odvisnost od svetovnega trga surovin. Najbolj boleč primer iz Slovenije v letošnjem letu je podjetje Revoz, ki je napovedal dodatno odpuščanje 450 delavcev (v lanskem letu jih je že 350). Razlog je pomanjkanje polprevodnikov, kar je posledica “korona krize” ter konec sodelovanja z nemškim partnerjem
Ko govorimo o globalizaciji lahko razmišljamo o stvari, katera bi morala biti zelo blizu celotnemu človeštvu. Kot pozitivni vidik vidim odprtost in dosegljivost transportnih ter omogočanje prostega dostopa do materiala in storitev. Drugi pozitivni vidik ki je pomembne narave, je skrb za okolje našega planeta, medsebojna povezanost z ikt tehnologijo. Lahko bi našteli še veliko vidikov. Z leti pa je razvidno, da je veliko zastavljenih pozitivnih vidikov izigranih in obrnjenih v prid izkoriščevalskim družbam, katere razmišljajo samo z dobičkonosnim mišljenjem in ustvarjanjem negativnih vidikov. Če omenimo že selitev proizvodnji v poceni države z poceni delovno silo, kjer izkoriščanje cenene sile v polnem teku, po drugi strani pa je povzročanje večje brezposelnosti v matičnih državah, kar povzroča v srednjem in nižjem delovnem razredu tudi povečanje revščine. Skrb za okolje je prav tako izkoriščeno področje, kajti selitev podjetji v države z nižjimi zakonskimi zahtevami, je za multinacionalke, velik plus, za okolje pa lahko velik minus. Navedel sem le nekaj primerov, kateri so globalnega pomena. Še veliko več bi lahko pisali o zastavljenem vprašanju, kajti tako kot je pomen besede globalizacija širok spekter, tako lahko rečemo, da je veliko pozitivnih in negativnih vidikov .
Če pogledam na globalizacijo s strani “neizobraženega” potrošnika, kateremu edini cilj je kupiti poceni, veliko in lepo, je globalizacija odlična. Nikoli prej ni bilo te možnosti. Kupovati skoraj zastonj.
Če se kot potrošnik zavemo, da za to ceno stoji izkoriščanje delovne sile, onesnaževanje okolja (od tovarn, ki se v Aziji in Afriki še ne rabijo ukvarjati z onasneževanjem okolja, transpot od točka A do točke B), vsega onesnaževanja zaradi zavržene obleke, se dobra plat globalizacije tukaj kar zaključi.
Dobra stvar je tudi možnost delovanja na svetovnem trgu. Vse, kar rabimo, je tam. Tehnologija, ki je globaizacijo naredila še toliko bolj zanimivo, zavedanje neskončnih možnosti uspeha. Samo pravi produkt, pravo znanje in začetni kapital, da se to lahko greš.
Slaba stran globalizacije za podjetja je konkurenca, zaradi katere propade veliko podjetij, odvisnost od svetovnega trga surovin. Najbolj boleč primer iz Slovenije v letošnjem letu je podjetje Revoz, ki je napovedal dodatno odpuščanje 450 delavcev (v lanskem letu jih je že 350). Razlog je pomanjkanje polprevodnikov, kar je posledica “korona krize” ter konec sodelovanja z nemškim partnerjem
Ko govorimo o globalizaciji lahko razmišljamo o stvari, katera bi morala biti zelo blizu celotnemu človeštvu. Kot pozitivni vidik vidim odprtost in dosegljivost transportnih ter omogočanje prostega dostopa do materiala in storitev. Drugi pozitivni vidik ki je pomembne narave, je skrb za okolje našega planeta, medsebojna povezanost z ikt tehnologijo. Lahko bi našteli še veliko vidikov. Z leti pa je razvidno, da je veliko zastavljenih pozitivnih vidikov izigranih in obrnjenih v prid izkoriščevalskim družbam, katere razmišljajo samo z dobičkonosnim mišljenjem in ustvarjanjem negativnih vidikov. Če omenimo že selitev proizvodnji v poceni države z poceni delovno silo, kjer izkoriščanje cenene sile v polnem teku, po drugi strani pa je povzročanje večje brezposelnosti v matičnih državah, kar povzroča v srednjem in nižjem delovnem razredu tudi povečanje revščine. Skrb za okolje je prav tako izkoriščeno področje, kajti selitev podjetji v države z nižjimi zakonskimi zahtevami, je za multinacionalke, velik plus, za okolje pa lahko velik minus. Navedel sem le nekaj primerov, kateri so globalnega pomena. Še veliko več bi lahko pisali o zastavljenem vprašanju, kajti tako kot je pomen besede globalizacija širok spekter, tako lahko rečemo, da je veliko pozitivnih in negativnih vidikov .