Tukaj odpiramo razpravo o globalizaciji in ekonomskih interakcijah, podtema socio-ekonomske neenakosti v navezavi na vaje pri predmetu Izzivi globalizacije na FUDŠ.
S procesom globalizacije so se začele večati tudi socio-ekonomske neenakosti med ljudmi. Razlike med zelo bogatimi in revnimi so čedalje večje. Krepijo se elite, ki nadzorujejo večino svetovnega kapitala.
Neenakost se pojavlja povsod, ne samo v nerazvitih državah tretjega sveta. Kot primer lahko vzamemo Slovenijo, kjer je en izmed ciljev trajnostnega razvoja Republike Slovenije je zmanjšanje neenakosti znotraj države. Nekateri drugi cilji so tudi: odprava revščine in lakote, cenovno dostopna in čista energije ter odgovorna poraba in proizvodnja.
Globalizacija je v zadnjih letih povzročila velik napredek, po drugi strani pa tudi velik razkorak med državami. Težava je v tem, da niso vsi enako pridobili. Gotovo so največjo rast dohodka doživele Azijske države in posamezniki elite (slonova krivulja), najmanj pa preostali srednji razred, ki je zaradi tega vse bolj razdvojen in nezadovoljen. V globalizaciji vidi grožnjo prevlade držav, ki so se hitro povzpele, bojijo se za obstoj delovnih mest, saj postaja vse manj važno kje se nekdo nahaja. Nezadovoljstvo se kaže tudi v razvitih državah, posebno zdaj v času epidemije, ko se dogajajo velike spremembe na vseh področjih našega življenja, tudi ekonomskem.
Globalna gospodarska rast jev trenutnem stanju, ko se soočamo z epidemijo strmo padla. Poleg tega se stopnja revščine povečuje, ravno tako neenakost med državami in znotraj njih. Naraščajoča neenakost je nevarna in vpliva tudi na naraščanje kriminala po svetu.
Lahko bi rekli, da je epidemija blaginja za ultrabogate. O tem priča drastičen vzpon na borzi. V ZDA je več kot 44 milijonov ljudi izgubilo službo, brezposelnost pa se je med aprilom in junijem 2020 povečala na 15%. Bogastvo petih največjih miljarderjev (Bezos, Gates, Zuckerberg, Buffett in Ellison) pa naj bi se povečalo za 102 milijarde USD, tako rekoč za 26%. Celotno bogastvo ameriških milijarderjev se je tako povečalo za več kot 637 milijard dolarjev na skupno 3,6 bilijona dolarjev, kar je precej več kot celotno bogastvo 54 držav na afriški celini.
Največ prihodkov je imel tehnološki sektor, saj so spletne trgovine, digitalne platforme za video konference in družbena omrežja izkoristili prednosti lockdown-ov in prehoda na delo in šolanje na daljavo.
Neenakost se je med pandemijo zelo povečala, saj imajo možnost dela od doma le višje plačani delavci, večji delež slabo plačanih delavcev je zaposlenih tam, kjer je verjetnost za okužbe največja (zdravstveni delavci, komunala, itd.) ali pa v dejavnostih, ki so se popolnoma zaprle (hoteli, turistične storitve).
Epidemija povečuje revščino in neenakost med bogatejšimi in revnejšimi državami, saj le - te lahko rešijo svoja podjetja in zagotavljajo mreže socialne varnosti, medtem ko v revnejših državah to ni mogoče.
Po gospodarski krizi leta 2008 zgleda, da so se dobre namere o globalni vasi, ko bomo postajali vedno bolj vsi enako "bogati" izjalovile. Namreč kapital, ki naj ne bi poznal nacionalnih in političnih meja, se je bil primoran soočiti s krizo, katera je pripeljala do zavedanja t.i. rizičnih naložb. Naložbe, katere lahko imajo zelo veliko donosnost so tudi tiste, ki so bolj tvegane. Praviloma so te v večji meri locirane v manj razvitih državah. Investicije so tako začele počasi iz teh držav odtekati in iskati okolja z manjšo stopnjo tveganja, katera zagotovo so bolj razvite države. Tako je geografsko tvegano investicijo začela nadomeščati tehnološka investicija, katera pa je praviloma locirana v državah z bolj izobraženo družbo - razvite države. Kapital (denar) pa je za gospodarstvo isto kot kri za človeka. Rezultati so poznani: vedno večji gospodarski razkorak (GDP), migrantska kriza, ... Je pa tudi nekaj dobrega: izjemno hiter napredek novih tehnologij (farmacija, zelena energija, ...)
Menim, da je nesporno dejstvo, da se je socio-ekonomska neenakost zagotovo poglobila in to navkljub temu, da naj bi se delež revnih zmanjšal. Razlike so zaradi razkoraka med revnimi in bogatimi in to v smislu, da so morda bogati bogatejši kot kadarkoli prej.
Svet je na globalni ravni zagotovo bogatejši, je pa veliko kapitala morda v roki manjšine, zaradi česar so razlike med prebivalci vseeno zelo očitne.
Primer Amerike in Kitajske: odločajo se za proizvodnjo podjetij, da delajo na Kitajskem. Razlog niso samo nizki stroški dela, ampak tudi njihove spretnosti in veščine, napredno orodje, natančnost in priročnost materiala. Zaradi tega Kitajska vedno bolj prevzema vodilni položaj.
S procesom globalizacije so se začele večati tudi socio-ekonomske neenakosti med ljudmi. Razlike med zelo bogatimi in revnimi so čedalje večje. Krepijo se elite, ki nadzorujejo večino svetovnega kapitala.
Neenakost se pojavlja povsod, ne samo v nerazvitih državah tretjega sveta. Kot primer lahko vzamemo Slovenijo, kjer je en izmed ciljev trajnostnega razvoja Republike Slovenije je zmanjšanje neenakosti znotraj države. Nekateri drugi cilji so tudi: odprava revščine in lakote, cenovno dostopna in čista energije ter odgovorna poraba in proizvodnja.
Globalizacija je v zadnjih letih povzročila velik napredek, po drugi strani pa tudi velik razkorak med državami. Težava je v tem, da niso vsi enako pridobili. Gotovo so največjo rast dohodka doživele Azijske države in posamezniki elite (slonova krivulja), najmanj pa preostali srednji razred, ki je zaradi tega vse bolj razdvojen in nezadovoljen. V globalizaciji vidi grožnjo prevlade držav, ki so se hitro povzpele, bojijo se za obstoj delovnih mest, saj postaja vse manj važno kje se nekdo nahaja. Nezadovoljstvo se kaže tudi v razvitih državah, posebno zdaj v času epidemije, ko se dogajajo velike spremembe na vseh področjih našega življenja, tudi ekonomskem.
Globalna gospodarska rast jev trenutnem stanju, ko se soočamo z epidemijo strmo padla. Poleg tega se stopnja revščine povečuje, ravno tako neenakost med državami in znotraj njih. Naraščajoča neenakost je nevarna in vpliva tudi na naraščanje kriminala po svetu.
Lahko bi rekli, da je epidemija blaginja za ultrabogate. O tem priča drastičen vzpon na borzi. V ZDA je več kot 44 milijonov ljudi izgubilo službo, brezposelnost pa se je med aprilom in junijem 2020 povečala na 15%. Bogastvo petih največjih miljarderjev (Bezos, Gates, Zuckerberg, Buffett in Ellison) pa naj bi se povečalo za 102 milijarde USD, tako rekoč za 26%. Celotno bogastvo ameriških milijarderjev se je tako povečalo za več kot 637 milijard dolarjev na skupno 3,6 bilijona dolarjev, kar je precej več kot celotno bogastvo 54 držav na afriški celini.
Največ prihodkov je imel tehnološki sektor, saj so spletne trgovine, digitalne platforme za video konference in družbena omrežja izkoristili prednosti lockdown-ov in prehoda na delo in šolanje na daljavo.
Neenakost se je med pandemijo zelo povečala, saj imajo možnost dela od doma le višje plačani delavci, večji delež slabo plačanih delavcev je zaposlenih tam, kjer je verjetnost za okužbe največja (zdravstveni delavci, komunala, itd.) ali pa v dejavnostih, ki so se popolnoma zaprle (hoteli, turistične storitve).
Epidemija povečuje revščino in neenakost med bogatejšimi in revnejšimi državami, saj le - te lahko rešijo svoja podjetja in zagotavljajo mreže socialne varnosti, medtem ko v revnejših državah to ni mogoče.
Po gospodarski krizi leta 2008 zgleda, da so se dobre namere o globalni vasi, ko bomo postajali vedno bolj vsi enako "bogati" izjalovile. Namreč kapital, ki naj ne bi poznal nacionalnih in političnih meja, se je bil primoran soočiti s krizo, katera je pripeljala do zavedanja t.i. rizičnih naložb. Naložbe, katere lahko imajo zelo veliko donosnost so tudi tiste, ki so bolj tvegane. Praviloma so te v večji meri locirane v manj razvitih državah. Investicije so tako začele počasi iz teh držav odtekati in iskati okolja z manjšo stopnjo tveganja, katera zagotovo so bolj razvite države. Tako je geografsko tvegano investicijo začela nadomeščati tehnološka investicija, katera pa je praviloma locirana v državah z bolj izobraženo družbo - razvite države. Kapital (denar) pa je za gospodarstvo isto kot kri za človeka. Rezultati so poznani: vedno večji gospodarski razkorak (GDP), migrantska kriza, ... Je pa tudi nekaj dobrega: izjemno hiter napredek novih tehnologij (farmacija, zelena energija, ...)
Menim, da je nesporno dejstvo, da se je socio-ekonomska neenakost zagotovo poglobila in to navkljub temu, da naj bi se delež revnih zmanjšal. Razlike so zaradi razkoraka med revnimi in bogatimi in to v smislu, da so morda bogati bogatejši kot kadarkoli prej.
Svet je na globalni ravni zagotovo bogatejši, je pa veliko kapitala morda v roki manjšine, zaradi česar so razlike med prebivalci vseeno zelo očitne.
Primer Amerike in Kitajske: odločajo se za proizvodnjo podjetij, da delajo na Kitajskem. Razlog niso samo nizki stroški dela, ampak tudi njihove spretnosti in veščine, napredno orodje, natančnost in priročnost materiala. Zaradi tega Kitajska vedno bolj prevzema vodilni položaj.